Za aktivno preživljanje prostega časa poskrbi pot proti Golovcu, katerega najvišji vrh se imenuje Mazovik in sega 450 metrov v višino. Vzpetina, ki jo umeščamo v Posavsko hribovje, je ime dobila po neporaščenosti, vendar so jo začeli ob koncu devetnajstega stoletja umetno pogozdovati, zato danes skupaj z Rožnikom, Šišenskim hribom in Grajskim gričem tvori eno večjih gozdnih površin slovenske prestolnice.
V primerjavi z Orlami ne ponuja pogleda na okolico, daje pa občutek sožitja z naravo in je zanimiva predvsem zaradi številnih izvirov, pri čemer se največja, Bizoviški in Dolgi potok, izlivata v Ljubljanico. Poleg tega, da je Golovec prepreden s številnimi sprehajalnimi potmi, je pomemben zaradi Poti spomina in tovarištva, ki delno poteka prav čez njegova pobočja.